Brokoli

Brassica oleracea var. italica

Kje bo uspevala

Brokoli ima raje zmerno, vlažno poletje kot vroče in suho vreme. Najbolje uspeva na soncu, na globokih ilovnatih in humusnih tleh, ki dobro zadržijo vlago. V vročini in suši glava ostane drobna, popki pa se hitro odprejo in porumenijo, zato je v Primorski in nižinah bolj zanesljiva jesenska rast kot poletna. V alpskih dolinah in na višjih legah je poletje krajše, a rast počasnejša. Zadnja spomladanska slana ne sme presenetiti presajenih sadik, ki so občutljivejše od zelja. Brokoli v isto gredo sadimo največ vsaka tri do štiri leta, ker se bolezni križnic ohranjajo v tleh.

Setev in sajenje

Sadike vzgajamo v zaprtem prostoru od marca do aprila. Kalijo hitro, v enem do dveh tednov, pri približno 20 stopinjah Celzija. Presajamo jih maja in junija, ko so dovolj velike in utrjene, v vrsti 40 centimetrov in med vrstami 50 centimetrov narazen. Ker brokoli ne mara vročine, je v toplejših krajih smiselna tudi junijska setev za jesenski pridelek. Sadike presajamo v oblačnem vremenu in jih po sajenju zalijemo. Brokoli ne prenaša presušitve; če sadike zastanejo, glava pogosto ne nastane pravilno.

Nega skozi sezono

Brokoli je požrešen za hranili, zato mu pred sajenjem vgradimo zrel kompost ali gnoj iz prejšnje sezone. Enakomerno zalivanje je pomembnejše od obilnega gnojenja: rastlina, ki ji primanjkuje vode, oblikuje drobno in ohlapno glavo. Plevel odstranjujemo previdno, ker ima brokoli plitve korenine. Ko se začne razvijati glava, rastline ne zalivamo po listih pozno zvečer, da zmanjšamo vlago, ki ugaja boleznim. V presledku med glavno rastjo in stranskimi poganjki nekoliko dosipamo kompost, a z dušikom ne pretiravamo.

Bolezni in škodljivci

Listne uši se rade zberejo na mladih poganjkih in na spodnji strani listov, polži pa objedajo mlade sadike. Od bolezni se na listih pojavljata listna pegavost in pepelasta plesen, zlasti v vlažnih obdobjih. Ker konkretnih pripravkov ne navajamo, velja izbrati sredstva po registru FITO-info, ki ga vodi UVHVVR, in jih uporabljati po navodilih. Pomembno je kolobarjenje, saj se bolezni križnic ohranjajo v tleh. Gosenice belih metuljev so pogoste, a jih pogosto omejijo naravni sovražniki.

Pridelek in shranjevanje

Glavni cvetni popek pobiramo, dokler je glava tesna in zelena; če se popki razprejo in porumenijo, je čas zamujen in okus postane grenak. Glavo odrežemo z delom stebla, rastlino pa pustimo na gredi, ker iz zalistnikov poženejo stranski poganjki. Te pobiramo sproti, dokler vztrajajo, pogosto do pozne jeseni. Svežega brokolija ne shranjujemo dolgo; v hladilniku zdrži nekaj dni. Za daljše obdobje ga blanširamo in zamrznemo ter pred uporabo ne odtajamo na toplem, ampak ga takoj skuhamo.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Solata — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Solata zraste hitro in jo poberemo, preden brokoli potrebuje ves prostor, zato se posevka dobro dopolnjujeta.
• Paradižnik — Slaba soseda, raven dokazov: ljudska trditev. V ljudskem vrtnarjenju veljata za slaba soseda. Trdnih dokazov o zaviranju rasti ni, verjetno pa se rastlini kosata za vodo in hranila.