Bela gorčica

Sinapis alba

Križnica z dvojno vlogo

Bela gorčica (Sinapis alba) je enoletnica iz družine križnic, kamor spadajo tudi zelje, redkvica, rukola in repa. Zaradi hitre rasti in gostega sklopa je med najbolj priljubljenimi zelenimi gnojili pri nas. Njene korenine rahljajo zgornji sloj tal, gosto listje pa zasenči plevel in zmanjša izsuševanje površine. V slovenskih razmerah jo sejemo predvsem kot vmesni posevek po spravilu glavnega pridelka.

Setev in rast

Sejemo jo na prostem od aprila do septembra. Semena polagamo približno centimeter in pol globoko, v vrste petindvajset centimetrov narazen, v vrsti pa pustimo okoli petnajst centimetrov. Kalitev traja od pet do deset dni. Bela gorčica je precej prilagodljiva in prenese rahel mraz, zato jo lahko sejemo tudi pozno poleti in jeseni, dokler tla ostanejo topla. Najbolje uspeva na srednje težkih, humusnih tleh z dovolj vlage.

Gorčica kot zeleno gnojilo

Pokosimo jo, ko je visoka dvajset do trideset centimetrov, torej pred cvetenjem ali tik ob njem. Če čakamo predolgo, stebla olesenijo, seme pa dozori in se zaseje. Masa, ki jo vgradimo v tla, hitro razpade, saj ima ozko razmerje med ogljikom in dušikom. Zato je dobro, da je ne zaorjemo pregloboko, sicer se razgradnja v hladnih in mokrih tleh upočasni. Nekatere snovi iz gorčice naj bi zavrle talne bolezni, a so dokazi o tem mešani in jih ne gre obljubljati.

Opozorilo: gorčica je križnica

To je najpomembnejše pravilo pri načrtovanju gredic. Bela gorčica je križnica, zato z zeljem, brokolijem, cvetačo, redkvijo, rukolo in repo deli iste bolezni. Predvsem kila ali kislinska gnitoba ter bela gniloba se v tleh ohranjata več let. Gorčice zato ne sejemo na gredo, kjer bodo naslednje leto rasle križnice, in je ne uporabljamo kot predposevek zanje. V kolobarju jo umestimo pred korenovke, plodovke ali stročnice. Prav tako je ne sadimo takoj za drugimi križnicami.

Seme in uporaba

Za seme pustimo rastline dozoreti. Pobiranje je običajno julija in avgusta, ko stroke porumenijo. Rastline porežemo in posušimo, nato pa seme omlatimo in očistimo. Iz njega pripravljamo gorčico kot začimbo. Pridelek je od sto do dvesto gramov na kvadratni meter, kar je skromno, a za domačo uporabo dovolj. Če semena ne potrebujemo, raje pokosimo mlade rastline in jih vgradimo v tla.

Bolezni in škodljivci

Mlade rastline najbolj ogrožajo bolhači, ki izjedajo drobne luknjice v liste, in polži, ki jih objedo ob vlažnem vremenu. Pozneje se pojavljajo gosenice in listne uši. Ker je gorčica križnica, jo lahko prizadeneta tudi bela gniloba in peronospora. Pri zaščiti najprej ukrepamo mehansko, z redno setvijo in spodbujanjem naravnih sovražnikov, dovoljena sredstva pa preverimo v uradnem registru.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Grah — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. V mešani setvi za zeleno gnojilo križnice in stročnice izkoristijo različne plasti tal; stročnice dodajo dušik, gorčica hitro maso.
• Zelje in druge križnice — Slaba soseda, raven dokazov: preverjeno. Gorčica je križnica in z njimi deli bolezni, zlasti kilo in belo gnilobo. Ne sadimo je pred druge križnice.