Cvetača

Brassica oleracea var. botrytis

Kje bo uspevala

Cvetača je najzahtevnejša med sorodniki iz rodu križnic. Potrebuje sonce, globoka, rodovitna in vlažna tla ter zmerno poletje. V vročini in suši se glava ne oblikuje pravilno, pogosto nastanejo drobni, ohlapni in porjaveli cvetni popki. Zato je v toplejših predelih Slovenije zanesljivejša jesenska rast, v hladnejših dolinah pa je treba računati na krajšo sezono. Najbolje uspeva na ilovnatih in humusnih tleh s pH okoli 6 do 7. Tudi cvetača ne mara mesta, kjer so prej rasle druge križnice, ker se tam zadržujejo bolezni tal.

Setev in sajenje

Sadike vzgajamo v zaprtem prostoru marca in aprila, kalijo pa pri približno 20 stopinjah Celzija. Na prosto presajamo maja in junija, ko imajo sadike štiri do pet listov in so dobro ukoreninjene. V vrsti jih pustimo 45 centimetrov, med vrstami 50 centimetrov. Sadike so občutljive na mraz in na presušitev, zato jih presajamo v oblačnem, ne vročem vremenu in takoj zalijemo. V toplejših krajih je smiselna tudi junijska setev, da pridelek dozori v hladnejši jeseni. Kakovost sadik je pomembna, saj se bolezni pogosto vnesejo prav z nerodovitim ali pegavim sadikom.

Nega skozi sezono

Cvetača potrebuje stalno vlago in dobro preskrbo s hranili, predvsem z dušikom in borom. Ob pomanjkanju bora se na glavi pojavijo rjavi madeži in votla sredica, kar je pogost razlog za slab pridelek. Pomembno je tudi apnjenje in vzdrževanje primernega pH. Ko se začne oblikovati glava, običajno zunanje liste prekrižamo oziroma zataknemo nad glavo, da ta ostane bela in zaščitena pred soncem in dežjem; to ni okras, ampak resnično koristen ukrep. Plevel odstranjujemo previdno, ker so korenine cvetače plitve, in sicer ročno, brez globokega rahljanja.

Bolezni in škodljivci

Kot druge križnice jo napadajo listne uši in polži, na listih pa se pojavlja listna pegavost. Vlažno in hladno vreme ugaja tudi drugim gnilobam, ki jih tu ne navajamo s konkretnimi pripravki; izbiro sredstev prepustimo registru FITO-info, ki ga vodi UVHVVR. Ker se bolezni in kila zadržujejo v tleh, je kolobarjenje nujno, gredo pa naj med križnicami počiva vsaj tri leta. Pri nakupu sadik izberemo zdrave, čvrste rastline brez peg, saj se bolezni pogosto vnesejo prav z njimi.

Pridelek in shranjevanje

Glavo pobiramo, ko so cvetni popki tesni in glava čvrsta, preden se začnejo razpirati; prezrela glava postane zrnata in porumeni. Odrežemo jo z nekaj listi, ki jo ščitijo. Cvetača, drugače od brokolija, po rezi ne požene uporabnih stranskih glav, zato rastlino po obiranju odstranimo. Ena rastlina da približno pol do enega in pol kilograma pridelka. Sveža cvetača zdrži v hladilniku nekaj dni; za zamrzovanje jo blanširamo, saj nekuhana v zamrzovalniku porjavi in izgubi okus.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Solata — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Solata zraste hitro in jo poberemo, preden cvetača potrebuje ves prostor, zato se posevka dobro dopolnjujeta.
• Paradižnik — Slaba soseda, raven dokazov: ljudska trditev. V ljudskem vrtnarjenju veljata za slaba soseda. Trdnih dokazov o zaviranju rasti ni, verjetno pa se rastlini kosata za vodo in hranila.