Redkvica

Raphanus sativus

Kje bo uspevala

Redkvica spada med najhitrejše vrtne kulture in uspeva skoraj povsod. Potrebuje sonce, a spomladi in jeseni ji ustreza tudi rahla polsenca; poleti vročina in suša pospešita cvetenje in korenine postanejo votle.

Najbolje uspeva na rahlih, pesčenih do humusnih tleh, ki se hitro ogrejejo. Težka in zbita tla otežujejo oblikovanje korenin, zato jih izboljšamo s kompostom. pH med 6,0 in 7,0 ji ustreza. Ker potrebuje vlago, a ne stoječe vode, naj bo gredica odcedna.

V Sloveniji jo sejemo od pomladi do poznega poletja. Na Primorskem je pomladna setev zgodnejša, v hladnejših legah pa sejemo po zadnji slani. Za poletno setev izberemo bolj odporne sorte, ki ne cvetijo tako hitro.

Setev

Redkvico sejemo neposredno, saj presajanja ne prenaša. Seme položimo na približno 1,5 centimetra globine. Kalitev je hitra, 4 do 8 dni. V vrsti pustimo 5 centimetrov, vrste pa naj bodo 20 centimetrov narazen. Za sprotno rabo je smiselno sejati v manjših količinah vsakih 14 dni, da imamo sveže korenčke skozi vso sezono.

Pretesna setev je pogosta napaka. Če rastlin ne redčimo, ostanejo korenine majhne in neenakomerne. Redčimo zgodaj, ko so rastline velike nekaj centimetrov.

V izbiri sort se redkvice precej razlikujejo. Poleg običajnih rdečih so na voljo bele, rožnate in okrogle, nekatere pa so odpornejše na vročino in primernejše za poletno setev. Za domači vrt ni treba iskati posebnih sort; pomembneje je, da sejemo v manjših količinah večkrat zaporedoma in korenine poberemo pravočasno.

Nega skozi sezono

Najpomembnejša je enakomerna vlaga. Nihanje med sušo in obilnim zalivanjem povzroča votle in razpokane korenine ter hitro cvetenje. Zalivamo redno, a zmerno. Gnojenje naj bo skromno: preveč dušika ustvari bujno listje na račun korenin.

V vročem obdobju je koristno senčenje ali setev na hladnejši legi. Redkvica je enoletnica in po cvetenju rastlina zaključi krog; če požene cvet, korenina postane trda in neuporabna.

Bolezni in škodljivci

Redkvica je razmeroma zdrava rastlina. V vlažnih razmerah se lahko pojavi gniloba korenin, pri preveliki gostoti pa glivične bolezni listov. Polži in listne uši so glavni obiskovalci. Najboljša zaščita je kolobarjenje, saj redkvica spada med križnice in se ne sme vračati na isto mesto za drugimi križnicami več let zapored. Pri morebitnem zatiranju upoštevamo le sredstva iz registra FITO-info.

Pridelek in shranjevanje

Redkvica dozori približno mesec dni po setvi, kar je od aprila do oktobra. Pridelek je 1 do 2 kilograma na kvadratni meter. Korenine pobiramo, ko so primerne velikosti; če jih pustimo predolgo, postanejo ostre in votle.

Sveže redkvice shranimo v hladilniku, z odstranjenim listjem, nekaj dni. Mlado listje je užitno in se lahko doda v solato, a je bolj ostro. Za shranjevanje so primerne le trdne, nepoškodovane korenine.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Korenje — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Redkvica hitro kali in lahko označi vrstno korenja, ki kali počasi; njuni korenini rasteta v različnih plasteh tal.
• Solata — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Skupna setev izkoristi prostor, saj imata različen čas rasti.