Kaj sejemo in sadimo aprila

April ni enak povsod

April je mesec prehoda: tla se ogrevajo, dnevi so daljši, a nevarnost pozne slane še ni mimo. Zato je treba setev in sajenje brati skupaj z regijo. Primorska je za dva do tri tedne pred osrednjo Slovenijo, kjer sadike na prosto navadno sadimo šele proti koncu aprila, v alpskih dolinah pa so dela za dva do tri tedne poznejša in se premaknejo v maj. Kdor se ravna le po koledarju in ne po tleh ter napovedi, lahko v eni hladni noči izgubi ves trud.

Setev na prostem

Aprila sejemo večino zelenjadnic. V začetku meseca sejemo korenje, peso, špinačo, redkvico in solato. Korenje sejemo v vrste in ga pozneje redčimo; redčenje prejšnje setve je aprila eno glavnih opravil, saj preozek razmik da drobne korenine. Špinača ima rada hladnejša tla, zato jo sejemo zgodaj. Solato sejemo vsake dva do tri tedne, da imamo sveže liste skozi pomlad. Grah, posejan marca, nadaljujemo in ga pobiramo od konca maja. Proti koncu meseca sejemo fižol, a šele ko se tla dovolj ogrejejo, ker v hladni in mokri zemlji seme zgnije.

Krompir in sajenje sadik

Krompir sadimo v ogreta tla, navadno ko dosežejo okoli osem stopinj; na Primorskem že zgodaj aprila, v hladnejših legah proti koncu meseca. Sadimo predklijane gomolje zgodnjih sort, dovolj globoko in z razmakom, pozneje pa rastline osipamo. Na prosto sadimo sadike solate, blitve in čebule, ko so dovolj velike in utrjene. Aprila posadimo tudi nove sadike jagod. Pred sajenjem sadike postopoma utrjujemo: najprej jih podnevi nesemo na zaščiteno mesto, šele pozneje ostanejo zunaj tudi čez noč.

V zaprtem prostoru za maj

Bučke, buče in kumare sejemo aprila v zaprtem prostoru, ker bodo šle na prosto šele po zadnji slani. Te kulture hitro rastejo in slabo prenašajo presajanje, zato s setvijo ne hitimo; prezgodnje sadike so iztegnjene in občutljive. Rastlinjak podnevi prezračujemo, da se sadike ne pregrejejo, zvečer pa ga zapremo, da toplota ostane. Okrasne grmovnice, ki cvetijo poleti, aprila obrežemo, tistih, ki cvetijo spomladi, pa ne.

Zaščita in pogoste napake

Največje tveganje ostaja pozna slana. Mlad posevek zaščitimo z agrotekstilom, tunelom ali preprostim pokrovom čez noč. Postavimo opore in mreže za grah ter fižol, sicer se rastline poležejo. Pogoste napake so prezgodnja setev fižola in sajenje krompirja v premrzla tla, neprekrite sadike ob hladni noči, presajanje neutrjenih sadik in neustrezno redčenje korenja ter pese. Pobiramo redkvico, solato in špinačo, iz nekultiviranih površin pa regrat in divja zelišča, ki jih pred uporabo dobro operemo.