Drobnjak

Allium schoenoprasum

Kje bo uspeval

Drobnjak izvira iz gorskih travnikov zmernega pasu in je zato pri nas povsem prezimno trden. Najbolje uspeva na soncu, prenese pa tudi delno senco, kjer je listje nekoliko bolj drobno. Potrebuje odcedna, humusna tla, ki se po dežju ne zabijejo. Na stalno mokrih ali zastajajočih tleh korenine rade zgnijejo, zato je za takšno gredico bolje izbrati lonec ali dvignjeno gredo.

Korenine ima plitve, zato ga suša prizadene hitreje, kot bi pričakovali. V vročih poletjih in na Primorskem je smiselno mesto, ki je popoldne v senci.

Setev in sajenje

Drobnjak sejemo marca v zaprtem prostoru ali od aprila do maja neposredno na gredico. Sejemo plitvo, le približno centimeter globoko, ker seme za kalitev potrebuje svetlobo. Kalitev traja od deset do dvajset dni. Sadike presadimo, ko so dovolj velike, spomladi.

Ker je trajnica, je najlažja pot delitev že obstoječega šopka. Šopek izkopljemo jeseni ali zgodaj spomladi, ga razdelimo in posadimo na razdaljo približno dvajset centimetrov. Tako dobimo uporaben šopek hitreje kot iz semena. V vrsti pustimo med šopki okoli trideset centimetrov, da se listi lepo razrastejo.

Nega in obiranje

Liste režemo s škarjami dva do tri centimetre nad tlemi in nikoli ne izpulimo celega šopka. Prvo leto po setvi režemo zmerno, da se rastlina okrepi; iz semena šele drugo in tretje leto daje poln pridelek. Rez spodbuja novo rast, zato po vsakem obiranju poženejo novi listi. Če pustimo cvetove, so okrasni in privabljajo čebele, a se rast takrat usmeri v seme in listi se ne obnavljajo tako bujno. Za kuhinjo cvetove raje odstranimo.

Spomladi vgradimo zrel kompost. Svežega gnoja in velikih odmerkov dušika rastlina ne potrebuje; odvečna hranila dajo mehko, vodeno listje z manj arome.

V loncu in shranjevanje

Drobnjak je odlična zeliščna rastlina za lonec na balkonu. Potrebuje globlji lonec, saj se šopek s časom zgosti, in redno zalivanje. Vsaki dve do tri leta ga razdelimo, ker iz sredine šopka sčasoma odmre. Pozimi lonec zaščitimo pred izsušitvijo in hudim mrazom brez snega.

Liste porabimo sveže. Lahko jih narežemo in zamrznemo ali posušimo, vendar izgubijo precej arome; zamrznjeni so praviloma boljši od posušenih. Posušene hranimo v tesni posodi na temnem in hladnem mestu.

Bolezni in škodljivci

Drobnjak ima malo resnih težav. V vlažnem in pregostem nasadu se lahko pojavi pepelasta plesen, listne uši pa se rade naselijo v mlade liste. Tripsi pustijo na listih srebrnkaste sledi. Ker so listi hrana, je treba pri morebitni rabi sredstev posebno pazljivost; dovoljena sredstva in karenco preverimo v registru FITO-info pri UVHVVR. Najzanesljivejši ukrep ostaja zračna saditev, redno obiranje in odstranjevanje bolnih listov.

Pogosto slišimo tudi, da vonj drobnjaka odganja listne uši in koreninsko muho. To je ljudsko prepričanje s šibko podlago, zato naj ne nadomesti rednega pregleda nasada.

Zakaj se splača

Drobnjak je eno najbolj hvaležnih zelišč za slovenski vrt. Posajen enkrat ostane vrsto let, zdrži zimo in daje sveže liste od pomladi do pozne jeseni. Za razliko od enoletnih zelišč ne zahteva vsakoletnega obnavljanja.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Korenje — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Znano tradicionalno prepričanje, da vonj drobnjaka moti koreninsko muho. Dokazi so šibki in ga ne navajamo kot zanesljivo zaščito.
• Fižol in druge stročnice — Slaba soseda, raven dokazov: verjetno. Rastline iz družine lukovk naj bi zavirale rast stročnic. Verjetnost je zmerna; sadimo jih raje ločeno.