Rukola

Eruca sativa

Kje bo uspevala

Rukola je med najhitrejšimi vrtninami in zato hvaležna za začetnike. Uspeva na soncu, vendar v najbolj vročem delu poletja raje v rahli senci, kjer listi ostanejo nežni in rastlina ne požene cvetja tako hitro. Najbolj ji ustrezajo humusna in zmerno vlažna tla.

Jeseni, ko se dnevi krajšajo in temperature popustijo, raste umirjeno in daje kakovostne liste. Na Primorskem jo je treba poleti pogosto zalivati, v alpskih dolinah pa izberemo zavetno lego, saj je občutljiva na močan veter.

Setev in sajenje

Rukola sejemo neposredno na gredico od aprila do avgusta. Semena sejemo plitvo, približno en centimeter globoko, v vrstah petindvajset centimetrov narazen. Kali od pet do deset dni. Smiselno je sejati v več manjših setvah vsake dva do tri tedne, da imamo sveže liste skozi vso sezono.

Rastline redčimo na približno petnajst centimetrov. Redčenje je pomembno zaradi zračnosti, saj gosta setev pospeši bolezni in oteži obiranje.

Nega skozi sezono

Rukola je skromna. Zalivamo jo redno, a zmerno; v suši hitro požene cvet in listi postanejo grenki. Plevenje je potrebno le v začetku. Gnojimo skopo, saj preveč dušika vodi v kopičenje nitratov v listih. Raje uporabimo zrel kompost pred setvijo.

Če rastlina požene cvetno steblo, listi izgubijo kakovost. Cvetovi so užitni in privabljajo opraševalce, zato jih v manjši gredici velja pustiti.

Poznamo dve rukoli, ki jima vrtnarji radi rečeta kar ista rastlina. Navadna rukola (Eruca sativa) je enoletnica z mehkejšim, blažjim okusom. Divja rukola ali divja rukvica (Diplotaxis tenuifolia) je trajnica z ožjimi, bolj nazobčanimi listi in izrazitejšim, ostrijim okusom; če jo posadimo, ostane na gredici več let in jo obiramo skoraj vse leto. Prva je primernejša za spomladansko in jesensko setev, druga prenaša tudi poletno vročino. Za jesensko obiranje rukolo sejemo od avgusta do začetka septembra, saj v hladnejšem vremenu listi ostanejo nežni in manj grenki.

Bolezni in škodljivci

Rukola ima sorazmerno malo težav. Ob vlažnem in hladnem vremenu se na listih lahko pojavi pegavost, predvsem v gosti setvi. Pomagajo kolobarjenje, zračna setev in zalivanje po tleh. Kot križnica si deli bolezni in škodljivce z drugo zelenjavo iz te družine, zato je ne sadimo več let zapored na isto mesto.

Najbolj zoprni so polži, ki obgrizejo mlade liste ponoči in po dežju. Najbolj zanesljivo je ročno pobiranje in odstranjevanje zatišij. V toplem in suhem vremenu se pojavijo tudi bolhači, drobne skakajoče žuželke. Kjer je treba ukrepati s sredstvi, preverimo dovoljena sredstva in karence v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR.

Pridelek in shranjevanje

Rukolo pobiramo od maja do oktobra, odvisno od setve, približno mesec dni po setvi. Liste režemo pri tleh sproti, po potrebi, ali poberemo celotno rastlino. Na kvadratni meter pridelamo približno od enega do dveh kilogramov.

Sveža rukola je občutljiva in po obiranju hitro uvene. V hladilniku, zavita v vlažno krpo, zdrži nekaj dni. Zamrzovanje ji ne ustreza, zato je za shranjevanje bolj primerno pesto. Tudi pri tem pazimo na čistočo in hladno shranjevanje.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Solata — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Rukola in solata imata podobne zahteve po vlagi in rasteta v istem obdobju, zato se dobro ujameta v isti gredici.
• Druge križnice v istem letu — Slaba soseda, raven dokazov: verjetno. Rukola je križnica, zato je ne sadimo več let zapored na isto mesto ali takoj za drugimi križnicami, ker si delijo bolezni in škodljivce.