Kaj sejemo in sadimo junija

Junij je mesec najhitrejše rasti

Junija se rast ne ustavi niti čez noč. Dnevi so najdaljši, tla so ogreta in vse, kar je bilo posajeno spomladi, vstopi v obdobje bujne rasti. A prav zato je junij zahtevnejši, kot se zdi. Hitra rast pomeni veliko porabo vode in hranil, gosta zastirka pa zadržuje vlago med listi in ustvarja pogoje za bolezni. Delo se zato prevesi od sajenja k negi, zalivanju in prvemu resnemu pregledu listov.

Junija je tudi mesec, ko se vidi, ali je bila zemlja spomladi dobro pripravljena. Kjer so tla humusna in so dobro odcedna, rastline prenesejo vroče dni veliko lažje kot na zbite in plitve zemlje. Na Primorskem je vročina že izrazita, v osrednji Sloveniji je milejša, v alpskih dolinah pa je junij pogosto še svež in podaljša rast solate, graha in špinače.

Druga setev za jesensko shrambo

Junija sejemo solato, korenje, fižol in radič z endivijo. Pri solati izbiramo sorte, odpornejše na vročino, ker običajne sorte v dolgih dneh hitro poženejo v cvet in postanejo grenke. Korenje, posejano junija, je namenjeno jesenski shrambi; raste v topli zemlji in do jeseni razvije trdno, sladko korenino. Fižol v drugi setvi daje pridelek pozno poleti in jeseni, a potrebuje dovolj vlage med cvetenjem.

Radič in endivija sta hvaležni kulturi, ki jima vročina manj škodi kot solati. Sadimo jih lahko tudi na mesto, ki je spomladi nosilo zgodnjo solato ali redkvico, saj sproščajo gredico hitro. Ne sejmo plodovk na gredico, kjer je rasla ista vrsta lani, ker se v tleh nabirajo bolezni in škodljivci.

Sajenje za jesenski pridelek

Junija sadimo por, zeleno in cvetačo. Te kulture potrebujejo dolgo rastno dobo, zato jih posadimo dovolj zgodaj, da dozorijo pred hladnejšim vremenom. Por je dober sledilec stročnicam, ker je manj občutljiv na bolezni in dobro izkoristi hranila, ki jih stročnice pustijo v tleh. Zelena in cvetača potrebujeta enakomerno vlago, saj ob presajanju in suši radi zastaneta ali naredijo drobne glave.

Sadike po presajanju dobro zalijemo in nekaj dni zasenčimo, da se ukoreninijo. Por sadimo v jame, ki jih zalijemo, da se zemlja usede okoli korenin. Redno rahljanje med vrstami pomaga koreninam in preprečuje skorjo na površini tal.

Zalivanje, senca in prve bolezni

Junija je zalivanje glavno opravilo. Zalivamo v jutranjih urah, količinsko obilno in redkeje, da voda prodre do korenin. Površinsko vsakodnevno škropljenje naredi plitve korenine in rastline, ki so slabše odporne na sušo. Solato v vročini zasenčimo s senčilno mrežo ali jo posadimo ob višjo kulturo, ki ji dela senco.

V vlažnem in toplem vremenu se pojavijo prve bolezni. Liste pregledujemo sproti, odstranjujemo obolele dele in poskrbimo za zračnost rastlin. Pri paradižniku odstranjujemo zalistnike pri indeterminantnih sortah, da rastlina energijo usmeri v plodove in da se grm čez dan posuši. Jagode po obiranju očistimo odvečnih vitk, češnje in višnje pa obiramo v suhem vremenu.

Obiranje in začetek sezone plodov

Junija pobiramo solato, redkvico, grah, jagode in češnje, na toplejših legah pa že prve bučke. Grah pobiramo sproti, dokler je mlad, ker prezrel postane moknat. Jagode obiramo zgodaj zjutraj, ko so najbolj sveže, in jih ne puščamo na rastlini, ker jih siva plesen rada okuži. Prve kumare in bučke pobiramo mlade, saj s tem spodbujamo rastlino k novim plodovom.