Grah

Pisum sativum

Kje bo uspevala

Grah je ena najzgodnejših vrtnin in med redkimi stročnicami, ki dobro uspevajo tudi v hladnejšem delu leta. Potrebuje sonce, a mu v zgodnji pomladi prija odprta gredica, ki se hitro ogreje. Najbolje raste na srednje težkih, rahlih tleh, bogatih s kompostom, ki dobro odcedijo vodo. Zastoja vode ne prenaša, saj se korenine zadušijo in listje začne rumeneti. Na Primorskem in v osrednji Sloveniji ga lahko sejemo že zgodaj, v alpskih dolinah pa se setev zamakne za dva do tri tedne, ker je nevarnost pozne slane večja. Grah ni zahteven glede predkulture, le na isto gredico ga ne sejemo več let zapored.

Setev in sajenje

Grah sejemo neposredno, saj presajanja ne prenaša dobro. V vrste, ki so 40 cm narazen, polagamo semena v razdalji približno 8 cm in jih pokrijemo s 4 cm zemlje. Globoka setev je pomembna, ker semena radi kljuvajo ptiči in miši; preplitvo posejan grah pogosto izgine. Po setvi gredico rahlo povaljamo, da semena pridejo v stik z vlago. V toplejših krajih lahko sejemo tudi jeseni, da rastlina prezimi in rodi zgodaj; v hladnejših legah jesenska setev ni zanesljiva. Za visoke sorte pripravimo oporo, mrežo, veje ali napete vrvice, že ob setvi in ne šele takrat, ko rastlina poleže.

Nega skozi sezono

Mlade rastline so občutljive na ptiče, zato jih nekaj tednov po vzniku lahko zaščitimo z mrežo. Grah slabo prenaša plevel in sušo v času cvetenja; takrat mu redno zalivanje najbolj pomaga. Kot stročnica veže dušik iz zraka s pomočjo koreninskih gomoljčkov, zato dušičnih gnojil ne potrebujemo in mu lahko celo škodijo. Presežek dušika da bujno listje in malo strokov, zato je bolje, da gnojimo skopo. Dovolj je kompost iz prejšnje sezone. Ko rastlina odcveti in začne polniti stroke, se potreba po vodi poveča; pomanjkanje v tem obdobju pomeni drobne in trde stroke.

Bolezni in škodljivci

Najpogostejši težavi sta pepelasta plesen, ki se kaže kot bela mokasta prevleka na listih, in listna pegavost z drobnimi pegami. Obe se širita v vlažnem in zatohem vremenu, zato pomaga zračna setev, zalivanje po tleh in odstranjevanje okuženih listov. Listne uši se zgrinjajo na mlade vršičke in ob ugodnih razmerah prenašajo tudi virusne bolezni. Polži so najnevarnejši takoj po vzniku, ko lahko v eni noči pojedo mlade rastline. Pri vseh teh težavah najprej poskusimo z mehanskimi ukrepi in spodbujanjem naravnih sovražnikov; dovoljena sredstva in njihove karence preverimo v uradnem registru FITO-info.

Pridelek in shranjevanje

Stroke pobiramo mlade, ko so polni, a še svetlo zeleni in sladki; če jih pustimo predolgo, postanejo žilavi in mokasti. Redno obiranje pospešuje nastanek novih strokov in podaljša sezono. Grah za sprotno rabo pobiramo po potrebi in ga hitro porabimo, ker se sladkor po obiranju hitro spreminja. Za shranjevanje ga blanširamo in zamrznemo, kar ohrani barvo in okus; sušenje zrelega semena je druga možnost, a je primerno le za zrel grah. Stroke, ki jih pustimo na rastlini do konca, posušimo in shranimo kot seme za naslednje leto.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Korenje — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Različen koreninski sistem in različen čas rasti omogočata, da se rastlini na isti gredici ne izključujeta.
• Solata — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Solata zapolni prostor med vrstami, dokler se grah ne razraste, in ne tekmuje za svetlobo.
• Čebula — Slaba soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Pogosto navedeno, da čebula in sorodniki zavirajo grah. Trdnih dokazov ni, zato je to prej vprašanje razporeditve gredice kot zanesljivo pravilo.