Kaj sejemo in sadimo novembra
Novembra je setev na prostem končana. Vrt se umirja, delo pa se seli v shrambo, k zaščiti rastlin in k pripravi tal za naslednjo sezono.
Kratek odgovor
Novembra na prostem ne sejemo več. Posadimo še sadno drevje in po potrebi česen ali čebulček, pobiramo zimsko zelenjavo z gred ter zastiramo tla in zaščitimo občutljive rastline pred zmrzaljo.
Vrt se umirja, delo pa ni končano
Novembra je greda večinoma prazna, a to ne pomeni, da na vrtu ni nič za narediti. Rast se ustavi, tla pa se ohlajajo. Dan je kratek, sonca malo, zato rastline rastejo počasi ali sploh ne. Prav v tem času se pripravi temelj za prihodnjo sezono: tla se zaščitijo, orodje pospravi, shramba pa se redno pregleduje.
Kaj se da še posaditi
Setev na prostem je zaključena, saj so tla premrzla in seme ne bi več kalilo. Lahko pa posadimo sadno drevje, dokler tla niso zamrznjena; korenine imajo do pomladi čas, da se v mirujočih tleh dobro ukoreninijo. Če jesensko sajenje česna ali čebulčka ni bilo opravljeno oktobra, ga lahko opravimo novembra, vendar le v dneh, ko tla niso zmrznjena in voda ne zastaja. Pozna saditev je tvegana, zato je bolje, da oktobrskega roka ne zamudimo.
Zimska zelenjava, ki ostane na gredi
Zelje, por, ohrovt, brstični ohrovt in radič ostanejo na gredi skozi zimo. Nižje temperature jim običajno ne škodijo, pogosto celo izboljšajo okus, ker se v listih naberejo sladkorji. Pobiramo jih sproti, toliko, kolikor potrebujemo. Tudi motovilec in špinača, posejana jeseni, prezimita; če zima ni preostra, ju lahko pobiramo tudi v milejših dneh, sicer pa pridelek pričakujemo zgodaj spomladi.
Petersilj je trpežna dvoletnica. Zasenčen in pokrit prenese hujši mraz bolje kot izpostavljeni rastlini, zato ga pred zimo zaščitimo z listjem ali agrokopreno. Listi, ki ostanejo zeleni, so v zimskih mesecih dragocen dodatek k hrani.
Zastiranje, prekrivke in zaščita pred zmrzaljo
Zastiranje je novembrsko opravilo z najdaljšim učinkom. Gola tla se hitro ohladijo, dež jih izpira in plevel jih naseli. Zastirka iz listja, slame ali pokošene trave ohranja toploto, varuje življenje v tleh in preprečuje izpiranje hranil. Občutljive rastline dodatno prekrijemo z agrokopreno ali prekrivko. Zaščita mora rastlino varovati pred vetrom in izgubo vlage, ne pa je zadušiti.
V alpskih dolinah je treba ukrepati najprej, ker lahko tla zamrznejo že zgodaj. V osrednji Sloveniji so hladne noči pogoste, a tla navadno še niso trajno zamrznjena. Na Primorskem je zima mila in veliko opravil se lahko opravi pozneje, vendar tudi tam nenadna burja in slana naredita škodo.
Shramba, orodje in zapiski
Shrambo in klet redno pregledujemo. Gnile plodove odstranimo takoj, ker okužijo zdrave. Orodje očistimo, posušimo in shranimo na suhem, da do pomladi ne zarjavi. Novembra je tudi čas, ko se usedemo in pregledamo zapiske o minuli sezoni: katere sorte so uspevale, kje je bilo premokro, kaj je napadlo bolezni. Tak pregled je najcenejše plačilo za boljši vrt prihodnje leto.
Pogosta vprašanja
Ali novembra še lahko kaj posejemo?
Na prostem ne. Setev je končana, ker so tla premrzla in dan prekratek. Posejemo lahko le v ogrevan rastlinjak ali v zaprt prostor, kjer rastline vzdržujejo toploto.
Kdaj obrezujemo sadno drevje?
Šele po koncu vegetacije in v dneh brez zmrzali. Rez v mrazu pušča rane, ki se slabo celijo, zato je bolje počakati na milejši dan ali na konec zime.
Povezane vsebine
Sorodne vsebine
Viri
- Vrtna opravila po mesecih, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Agrometeorološki podatki in opozorila, Agencija Republike Slovenije za okolje