Špinača

Spinacia oleracea

Kje bo uspevala

Špinača je zelenjava hladnejšega dela leta. Najbolje uspeva v hladni in zmerno vlažni sezoni, poletna vročina in dolgi dnevi pa jo hitro ženeta v cvet. Zato je na soncu smiselna spomladi in jeseni, poleti pa ji bolj ustreza rahla polsenca.

Tla naj bodo humusna in ilovnata, dobro odcedna, a sposobna zadrževati vlago. Špinača ima plitve korenine, zato je občutljiva na sušo zgornjega sloja. Nižji pH ji ne ustreza; najbolje uspeva pri pH od 6,5 do 7,5, zato je na kislih tleh potrebno apnenje. Organska snov iz prejšnje sezone je boljša od svežega gnoja.

V Sloveniji jo sejemo po vsej državi, tudi v hladnejših dolinah, kjer dobro prenaša nizke temperature. Mlade rastline zdržijo nekaj stopinj pod ničlo, kar omogoča jesensko setev in na milih legah celo prezimitev.

Setev in sajenje

Špinačo sejemo neposredno, presajanje ji ne ustreza. Pomembni sta dve setveni okni. Prvo je spomladi, od marca do maja, za spomladansko obiranje. Drugo je jeseni, avgusta in septembra, za jesensko in zgodnje zimsko obiranje. Poletna setev, junija in julija, je tvegana, saj rastline v vročini hitro poženejo cvet.

Seme položimo 2 centimetra globoko v vrste, 25 centimetrov narazen, v vrsti pa po redčenju pustimo 15 centimetrov. Kalitev traja 7 do 14 dni. Ker je špinača plitvo ukoreninjena, je treba gredico med kalitvijo stalno vzdrževati vlažno; presušen zgornji sloj je najpogostejši vzrok za slabo vznikanje.

Nega skozi sezono

Zalivanje je najpomembnejše opravilo. Redno in zmerno zalivanje daje mesnate liste, pomanjkanje vode pa rastline požene v cvet. Najbolje je zalivati zgodaj zjutraj ali zvečer in ne po listju sredi dneva.

Gnojimo zmerno, spomladi z malo dušika. Pretirano gnojenje z dušikom poveča vsebnost nitratov v listih in ne izboljša kakovosti. Če se pojavijo cvetna stebla, jih odstranimo; če je rastlina že močno zacvetela, so listi trši in grenki. Jesenske setve ne gnojimo veliko, dovolj je, kar je ostalo od prejšnjega posevka.

Bolezni in škodljivci

V vlažnem in hladnem vremenu se pojavi špinačna peronospora, ki se kaže kot rumenkaste pege na zgornji in sivkaste prevleke na spodnji strani listov. Pomaga kolobarjenje, zračna gredica in odstranjevanje obolelih listov. Listne uši in polži so pogosti spomladi in jeseni; mlade rastline so še posebej občutljive. Pri zatiranju se sklicujemo na register FITO-info; konkretnih pripravkov ne priporočamo.

Pridelek in shranjevanje

Pobiramo cele rozete ali zunanje liste, odvisno od tega, ali želimo sprotno rabo. Spomladanski pridelek dozori maja in junija, jesenski od septembra do novembra. Pričakovani pridelek je od 1,5 do 3 kilograme na kvadratni meter. Za boljši pridelek rastline redčimo in ne pustimo, da se gneča.

Špinačo jemo svežo, kuhano ali blanširano in zamrznjeno. Vsebuje oksalate, zato je ljudem z ledvičnimi kamni priporočljiva zmernost; to je splošno prehransko priporočilo in ne posebnost špinače. Zaradi nitratov je ne shranjujemo dolgo na toplem in je ne pogrevamo večkrat; sveže pripravljena je najboljša.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Jagoda — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Navzkrižni posevek je smiseln zaradi različne globine korenin in različne rabe prostora, a pridelka ne poveča nujno.