Por

Allium porrum

Kje bo uspevala

Por ni med zahtevnimi vrtninami, a ima svoje pogoje. Najbolje uspeva na globokih, humusnih in zmerno vlažnih tleh, kjer ima korenina dovolj prostora in vlage. Na peščenih tleh hitreje presahne, zato tam pomagata redno zalivanje in zastirka. Sveže gnojenih tal ne mara; preveč dušika da bujno, a mehko listje, ki ga pozneje rade napadejo bolezni.

V Sloveniji por lepo uspeva tako v osrednji Sloveniji kot na Primorskem in v alpskih dolinah. Je med redkimi vrtninami, ki jih pozna slana ne uniči. Zimske sorte lahko pustimo na gredi vso zimo in jih pobiramo sproti. Na nadmorskih višinah, kjer zmrzal pride zgodaj, je pametno izbrati zgodnejše sorte in sadike presaditi čim prej.

Setev in sajenje

Por sejemo v zaprtem februarja in marca, na toplo gredico ali v posode v hiši. Kali počasi, od deset do osemnajst dni, zato semena sejemo v vrste in ne pretirano na gosto. Sadike so sprva tanke kot nitka in rastejo počasi.

Presajamo maja in junija, ko so sadike debele približno kot svinčnik in visoke okoli dvajset centimetrov. Pred sajenjem je v navadi, da korenine prikrajšamo in liste odrežemo na dve tretjini, kar naj bi pomagalo pri ukoreninjenju. Sadimo v jarke, približno petnajst centimetrov narazen, v vrstah trideset centimetrov narazen, in zalijemo. S postopnim osipavanjem stebla se to obeli.

Nega skozi sezono

Por potrebuje stalno vlago, zlasti poleti. Zalivamo po tleh in ne po listju, saj vlaga na listih pospešuje glivične bolezni. Redno plevenje je pomembno, ker por raste počasi in ga plevel zlahka preraste. Zastirka iz komposta ali slame ohranja vlago in zavira plevel.

Med rastjo por enkrat do dvakrat prignojimo z dušikom, a zmerno. Pri zgodnjih sortah gnojenje zaključimo do sredine poletja. Rastline, ki jih hranimo za zimo, naj v hladnejše obdobje vstopijo počasi in ne pretirano bujne.

Bolezni in škodljivci

Por napadajo predvsem glivične bolezni, kot so rja, peronospora in siva plesen, ki se najpogosteje pokaže med vlažnim vremenom in v gosti saditvi. Proti njim pomagajo kolobarjenje, zračna saditev, zalivanje po tleh in odstranjevanje okuženih listov. Sredstva so regulirana; dovoljena sredstva, odmerke in karence preverimo v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR.

Najbolj znan škodljivec so tripsi, drobne žuželke, ki sesajo sok iz listov in puščajo srebrnkaste lise. Pojavljajo se predvsem v toplem in suhem vremenu. Poleg njih se pojavljajo listne uši, ki jih pogosto spremljajo mravlje. Poročajo tudi o porovi muši, ki napada mlade rastline; zanjo so bolj dovzetne rastline v bližini čebule in drugih čebulnic, zato ločevanje posevkov pomaga.

Pridelek in shranjevanje

Por pobiramo od avgusta do decembra, zimske sorte pa sproti vse do pomladi. Rastlino izpulimo ali izkopljemo skupaj s korenino. Pridelek je odvisen od dolžine rasti in gostote sajenja; na kvadratni meter pridelamo približno od pol kilograma do kilograma in pol.

Za shranjevanje por očistimo, a ga ne peremo, in ga v kleti pokončno ali vodoravno naložimo v vlažen pesek. Tako ostane uporaben več tednov. Zamrzovanje je dobro predvsem za kuhanje, saj se struktura listov poruši. Pri vlaganju v kis ali olje veljajo običajna pravila varnosti hrane: posoda mora biti čista, razmerje kisline zadostno, shranjevanje pa hladno in temno.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Korenje — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Različen čas rasti in različna globina korenin zmanjšata tekmovanje za prostor in hranila.
• Solata — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Solata zapolni prostor med vrstami, preden se por razraste, in pomaga prekriti tla.
• Čebula — Slaba soseda, raven dokazov: verjetno. Por in čebula sta iz iste družine, zato jima je skupna tudi večina škodljivcev. Skupna saditev zato ni priporočljiva.
• Fižol in grah — Slaba soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Tradicionalna trditev o slabem sosedstvu stročnic; trdnih dokazov ni.