Peteršilj

Petroselinum crispum

Kje bo uspevala

Peteršilj uspeva na soncu in v rahli polsenci. Najbolje mu ustrezajo globoka, rodovitna in zmerno vlažna tla s pH od 5,5 do 7,0. Na težkih in zbiteh tleh raste počasi, na presušenih pa listi hitro otrdijo in porumenijo.

Uspeva skoraj po vsej Sloveniji, tudi v hladnejših legah, saj dobro prenaša nizke temperature in nekoliko poznejšo slano. V hladnih alpskih dolinah je rast počasnejša, a rastlina običajno preživi zimo, še zlasti če jo pokrijemo z listjem ali kopreno.

Setev in sajenje

Peteršilj sejemo neposredno na prosto od marca do junija. Kali zelo počasi, 14 do 28 dni, zato setev ni primerna za nestrpne. Semena pred setvijo namakamo nekaj ur, sejemo pa v vrstice, v tla en centimeter globoko in 30 cm narazen. V vrsti kasneje preredčimo na približno 10 cm razmika.

Presajanje slabo prenaša. Ima korenino, ki se po premiku rada razveja, zato sadike iz lončkov niso tako uspešne kot neposredna setev. Za sprotno rabo sejemo poleti tudi za jesensko in zimsko obiranje; rastlina je precej odporna in lahko ostane na gredici tudi pozimi.

Nega skozi sezono

Peteršilj ni zahtevna rastlina, a potrebuje nekaj osnovne nege. Tla naj bodo stalno zmerno vlažna, ne mokra. Plevel odstranjujemo sproti, ker mlade rastline slabo tekmujejo. Zastirka iz komposta ali trave pomaga ohranjati vlago in zavira rast plevela.

Gnojimo zmerno. Zadostuje kompost iz prejšnje sezone, saj preveč dušika daje bujno listje z manj vonja in mehke liste, ki so bolj občutljivi na bolezni. Svežega gnoja ne dodajamo neposredno pred setvijo.

Bolezni in škodljivci

Peteršilj lahko napade listna pegavost, ki se pokaže kot rjave do črne pege na listih, največkrat v vlažnih obdobjih. Priporočljivo je obiranje zunanjih listov in odstranjevanje močno okuženih delov, da se okužba ne širi. Pogoste so tudi listne uši, ki jih najbolj opazimo na mladih poganjkih.

Ker je peteršilj kobulnica, si lahko deli nekatere škodljivce s korenjem, zato je dobro, da sta posevka ločena. Konkretnih fitofarmacevtskih pripravkov ne navajamo; dovoljena sredstva in njihovo uporabo preverimo v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR.

Pridelek in shranjevanje

Liste pobiramo od junija do novembra, vedno po malem in zunanje liste, srce rastline pa pustimo, da raste naprej. Peteršilj v drugem letu požene cvetno steblo; takrat listje postane trše in manj aromatično, zato ga za kuhinjo ne uporabljamo več toliko. Za dober pridelek ga zato sejemo vsako leto na novo.

Sveže liste hranimo v hladilniku, kjer zdržijo nekaj dni, ali jih zamrznemo. Sušenje ohrani manj arome kot zamrzovanje. Peteršilj je v kuhinji priljubljen v juhah, solatah in omakah. Če shranjujemo suh peteršilj, poskrbimo, da je popolnoma suh, da se v posodi ne razvije plesen.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Korenje — Slaba soseda, raven dokazov: verjetno. Peteršilj in korenje sta iz iste družine kobulnic in imata lahko skupne škodljivce ter bolezni, zato ju je smiselno saditi ločeno. Trdna škoda ni dokazana, gre za previdnostno priporočilo.