Popoln vodič za gojenje peteršilja

Ključne informacije

Peteršilj (Petroselinum crispum) je dvoletnica, a ga vrtnarji obravnavamo kot enoletnico: prvo leto daje liste, drugo leto požene cvetno steblo in seme, listje pa otrdi in izgubi aromo. Zato ga vsako leto sejemo na novo. Uspeh določata dva dejavnika: neposredna setev, ker presajanja ne prenaša, in vztrajno vzdrževanje vlage v površinskem sloju, ker kali zelo počasi.

Peteršilj dobro prenaša nizke temperature in nekoliko poznejšo slano, zato uspeva skoraj po vsej Sloveniji. V hladnih alpskih dolinah raste počasneje, a običajno preživi zimo, še zlasti če ga pokrijemo z listjem ali kopreno.

Lega in priprava tal

Najbolje mu ustrezajo globoka, rodovitna in zmerno vlažna tla s pH od 5,5 do 7,0. Na težkih in zbiteh tleh raste počasi, na presušenih pa listi hitro otrdijo in porumenijo. Pred setvijo vgradimo zrel kompost in tla globoko prekopljemo; kako ravnati s kislostjo in strukturo, opisujeta vodnika o tleh in pH ter o zeliščih v mešanem posevku zeliščnega vrta.

Ker je peteršilj kobulnica, si lahko deli škodljivce in bolezni s korenjem, zato posevka sadimo ločeno, ne eden ob drugem. Dobro se počuti poleg mete in drobnjaka, ki ne tekmujeta za isti prostor. Za sprotno rabo ga sejemo tudi v lonce, saj tam lažje nadzorujemo vlago.

Setev in počasna kalitev

Peteršilj sejemo neposredno na prosto od marca do junija. Semena pred setvijo namakamo nekaj ur, kar pospeši in izenači kalitev. Sejemo v vrstice, približno 1 cm globoko in 30 cm narazen; kasneje rastline preredčimo na okoli 10 cm razmika. Gosta setev z redčenjem daje boljše liste kot pretiran posevek.

Kalitev traja 14 do 28 dni pri okoli 15 °C, zato setev ni za nestrpne. V tem obdobju mora biti površinski sloj stalno vlažen; če se posuši, kalitev zastane ali propade. Zalivamo nežno, da semen ne izperemo, in setveno vrsto po potrebi prekrijemo s kopreno, ki zadržuje vlago in odganja ptice.

Presajanje slabo prenaša. Korenina se po premiku rada razveja, zato sadike iz lončkov niso tako uspešne kot neposredna setev. Za sprotno rabo sejemo poleti tudi za jesensko in zimsko obiranje; rastlina je precej odporna in lahko ostane na gredici tudi pozimi.

Nega skozi sezono

Peteršilj ni zahtevna rastlina, a potrebuje osnovno nego. Tla naj bodo stalno zmerno vlažna, ne mokra; zastajanje vode mu škoduje. Plevel odstranjujemo sproti, ker mlade rastline slabo tekmujejo. Zastirka iz komposta ali trave pomaga ohranjati vlago in zavira rast plevela; količino ocenimo s kalkulatorjem količine zastirke, splošna pravila pa so v vodniku o zastiranju.

Zalivamo redno in zmerno, po možnosti zjutraj in po tleh, ne po listih, ker mokro listje spodbuja bolezni. Splošna pravila so v vodniku o zalivanju, pri večjem posevku pa se izkaže kapljično namakanje.

Gnojimo zmerno. Zadostuje kompost iz prejšnje sezone, saj preveč dušika daje bujno listje z manj vonja in mehke liste, ki so bolj občutljivi na bolezni. Svežega gnoja ne dodajamo neposredno pred setvijo, ker lahko povzroči razvejane korenine.

Bolezni in škodljivci

Peteršilj lahko napade listna pegavost, ki se pokaže kot rjave do črne pege na listih, največkrat v vlažnih obdobjih. Priporočljivo je obiranje zunanjih listov in odstranjevanje močno okuženih delov, da se okužba ne širi. Pomagajo zračna saditev, zalivanje po tleh in dobra higiena grede.

Pogoste so listne uši, ki jih najbolj opazimo na mladih poganjkih. Ker je peteršilj kobulnica, ga lahko obremeni tudi korenova muha, zato je ločitev od korenja pomembna. Na začetku zadoščajo higienski ukrepi: pregled rastlin, odstranjevanje napadenih delov in krepitev rastline. Če je ukrep nujen, se pozanimamo v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR, katero sredstvo je za peteršilj dovoljeno in v katerem obdobju se sme uporabiti; konkretnih pripravkov ne navajamo.

Pridelek in shranjevanje

Liste pobiramo od junija do novembra, vedno po malem in zunanje liste, srce rastline pa pustimo, da raste naprej. Nikoli ne odtrgamo vseh listov naenkrat. Redno obiranje spodbuja novo rast in podaljša sezono. Ob dobri negi lahko pričakujemo 1 do 2 kg listov na kvadratni meter; za hiter pregled pričakovanega pridelka pomaga kalkulator pričakovanega pridelka.

V drugem letu požene cvetno steblo; takrat listje postane trše in manj aromatično, zato ga za kuhinjo ne uporabljamo več toliko, ampak raje sejemo novo rastlino. Sveže liste hranimo v hladilniku, kjer zdržijo nekaj dni, ali jih zamrznemo. Sušenje ohrani manj arome kot zamrzovanje, zato se zanj odločimo le, kadar drugače ne gre. Če vseeno shranjujemo suh peteršilj, poskrbimo, da je popolnoma suh, da se v posodi ne razvije plesen. Splošne načine opisujeta vodnika o shranjevanju pridelka in sušenju živil.

Povezane vsebine

Podatke o rastlini najdete na strani Peteršilj, letni načrt dela pa v koledarju. Za načrtovanje zeliščne grede priporočamo vodnik o zeliščnem vrtu in zbirko vodičev.