Popoln vodič za gojenje fig

Ključne informacije

Figa izvira iz sredozemskega podnebja, zato je pri nas najbolj omejujoč dejavnik zima, ne poletje. Na Primorskem in v zavetnih, toplih legah osrednje Slovenije uspeva brez večjih težav, v alpskih dolinah in na izpostavljenih legah pa je zanesljivejša vzgoja v loncu. Podatke o sami rastlini, vključno z razmerami in boleznimi, najdete na strani Figa; ta vodič pa opisuje korake po zaporedju, kot si sledijo na vrtu.

Figa dobro prenaša sušo, slabo pa mokra in hladna tla. V notranjosti Slovenije uspeva le na zavetnih, toplih legah, kjer pozimi ne pade pod približno -10 °C. Pod to mejo lahko pozebejo poganjki, rastlina pa se sicer obnovi iz korenin, a takrat ni pridelka.

Načrtovanje in sajenje

Za figo je lega pomembnejša kot pri večini sadnih vrst. Izberite najtoplejše mesto, ki ga imate, po možnosti ob južni ali jugozahodni steni, kjer se toplota čez dan nabira in ponoči oddaja. Stena obenem ščiti pred vetrom, ki pozimi pospeši izsuševanje in razmrzovanje tal okoli korenin.

Figa ne prenaša zastajanja vode. Na težkih, mokrih tleh ji korenine propadejo, zato ji namenite odcedna peščena ali ilovnata tla s pH med 6,5 in 7,5. Pravila o sestavi in pH tal so zbrana v vodiču o tleh in pH, na težkih tleh pa pomagajo ukrepi iz vodiča o glinastih in težkih tleh.

Figo sadimo spomladi, marca ali aprila, ko mine nevarnost hujše zmrzali; to ustreza tudi koledarju za marec in koledarju za april. Jesensko sajenje je tvegano, ker mlada rastlina še ni utrjena in jo zima lahko poškoduje. Ob sajenju vgradimo zrel kompost, svežega hlevskega gnoja pa ne uporabimo. V praksi figo najpogosteje razmnožujemo s potaknjenci, s čimer ohranimo lastnosti sorte.

Odrasla figa je lahko široka, zato ji predvidite razmik 250 cm v vrsti in 300 cm med vrstami; gostejša saditev oteži zračenje in obiranje. Sadilno jamo pripravite dovolj široko, da se korenine razprejo, po sajenju pa tla zastremo; zakaj je zastirka koristna tudi pri mladi figi, opisuje vodič o zastiranju. Za grobo oceno, koliko rastlin potrebujete, pomaga kalkulator števila rastlin.

Na Primorskem je izbira lažja, saj so zime milejše. V osrednji Sloveniji figa uspeva na zavetnih legah, a je zimska zaščita nujna; v alpskih dolinah in na višjih legah je smiselnejša lončna vzgoja, pri kateri rastlino pozimi prenesemo na zaščiten, hladen prostor.

Rez in vzgoja oblike

Figa ni zahtevna za rez, a je zaradi velikosti in mlečka nekoliko posebna. Režemo jo v mirovanju, pozimi ali zgodaj spomladi, ko ni hude zmrzali. Osnovna načela so razložena v vodiču o rezu sadnega drevja, pri figi pa velja opozorilo: ob rezi izloča bel mleček, ki draži kožo in oči. Zato uporabljamo rokavice in očala, orodje pa po rezi očistimo.

Drevo lahko oblikujemo kot grm z več debli ali kot drevo s kratkim deblom in odprto krošnjo. Ker rodi na mladih poganjkih, ki poženejo v tekočem letu, figa prenese tudi močnejšo obnovitveno rez. Pri tem je ne režemo na debelo vsaki dve leti, ker bi dobili veliko lesa in malo plodov. Raje vsako leto odstranimo nekaj najstarejših vej, križajoče se poganjke in vse, kar raste v notranjost krošnje.

V hladnejših legah figo pogosto vzgajamo kot nižje drevo ali grm, da jo pozimi lažje ovijemo in zaščitimo. V loncu velikost vzdržujemo z redno, a zmerno rezjo, obenem pa pazimo, da rastlina ne ostane brez mladih poganjkov, na katerih rodi.

Pozno jeseni odstranimo plodove, ki do zime ne bodo dozoreli, da rastlina ne troši moči zanje. To je pri figi pogost ukrep tudi v toplih legah, kjer se druga letina zavleče v hladnejše obdobje.

Opraševanje in nega

Figa, ki jo gojimo pri nas, običajno rodi brez opraševanja, torej brez figove osice. Ta osica v slovenskem podnebju ne preživi, zato so sorte, ki bi nujno potrebovale opraševanje, za naš vrt neprimerne. Kako pri sadnem drevju opraševanje vpliva na pridelek in kdaj je potrebna opraševalna sorta, je razloženo v vodiču o opraševanju sadnega drevja.

Zalivanje je pri odrasli figi skromno. Rastlina dobro prenaša sušo, zato je treba zalivati predvsem mlade rastline in tiste v loncu; odrasla figa v dobrih tleh poletno sušo prenese brez škode. Preveč vode v tleh ji bolj škodi kot pomanjkanje, saj v mokrih tleh korenine propadejo. Osnovna pravila so v vodiču o zalivanju.

Gnojenje naj bo zmerno. Figa ni požrešna, preveč dušika pa da bujno rast z malo plodov in mehke poganjke, ki slabše prezimijo. Zadošča zrel kompost spomladi in blaga prihrana v začetku rasti; podrobnosti so v vodiču o gnojenju sadnega drevja.

Najpomembnejši del nege v celinski Sloveniji je zimska zaščita. Mlado rastlino ovijemo, zaščitimo koreninski vrat in tla okoli nje zastremo. V loncu figo pred zimo prenesemo v zaščiten, hladen, a ne pretopel prostor. Na Primorskem zadošča lažja zaščita, v osrednji Sloveniji in v alpskih dolinah pa je ob hudi zimi brez nje pridelek lahko izgubljen.

Reševanje težav

Večina težav pri figi je povezana z neustrezno lego in zimo. Če drevo bujno raste, a ne rodi, so možni vzroki preveč dušika, premalo sonca ali poškodbe od mraza; postopek preverjanja je opisan pri težavi sadje ne rodi. Kadar listi rumenijo, najpogosteje primanjkuje hranil ali pa tla ob zastajanju vode niso primerna.

Pozebe se kažejo kot suhi, rjavi vršički in razpoke na debelejših vejah. Rane, ki nastanejo zaradi mraza, so vstop za glive, zato jih spomladi previdno odstranimo, rastlino pa v naslednji zimi bolje zaščitimo. Po hujši pozebi se figa običajno obnovi iz korenin, a tisto leto ne damo pridelka.

Od škodljivcev figo občasno obiskujejo listne uši in mravlje, ki jih spremljajo, v suhem in toplem vremenu pa se lahko namnožijo tudi pršice. V običajnem domačem vrtu zadoščajo spremljanje, odstranjevanje napadenih delov in privabljanje koristnih žuželk; o tem piše vodič o opraševalcih in koristnih žuželkah.

V vlažni jeseni se lahko na plodovih pojavi siva plesen. Figa pri nas sicer velja za razmeroma zdravo sadno vrsto, zato je najboljše zdravilo preprečevanje: zračna lega, redno obiranje zrelih plodov in odstranjevanje ostankov. Če je ukrep kljub temu potreben, preverite, katero sredstvo je dovoljeno, v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR; konkretnih pripravkov ne navajamo.

Obiranje in shranjevanje

V naših razmerah figa običajno rodi dvakrat, a je pomembnejša poznejša, jesenska letina. Plodovi so zreli, ko so mehki in se pri peclju rahlo upognejo; obirati jih je treba redno, ker so zreli plodovi občutljivi in na rastlini ne zdržijo dolgo. Obiranje se začne avgusta in traja do oktobra, odvisno od lege in vremena.

Pridelek je zelo odvisen od starosti rastline, lege in zime: pričakujemo lahko od 3 do 15 kg na rastlino, v hladnih legah pa je pridelek majhen ali ga ni. Za grobo oceno, koliko fig potrebujete, si pomagajte s kalkulatorjem pričakovanega pridelka.

Figa po obiranju ne zori več, zato ne obiramo trdih plodov. Za takojšnjo porabo jih hranimo na hladnem in porabimo v nekaj dneh, ker so mehki plodovi slabo obstojni. Osnovne načine shranjevanja sadja najdete v vodiču o shranjevanju pridelka.

Presežek predelamo. Figa se odlično suši, uporabimo pa jo tudi za marmelade in druge izdelke. Pri sušenju in vlaganju upoštevajte pravila o čistoči in varnosti iz vodiča o vlaganju in varnosti.

Povezane vsebine

Osnovni pregled rastline najdete na strani Figa, sezonska opravila pa v koledarju.

Za poglobitev posameznih korakov priporočamo vodiče o rezu sadnega drevja, opraševanju sadnega drevja, gnojenju sadnega drevja in shranjevanju pridelka.