Bela prevleka na listih

Kdaj se pojavi

Najpogosteje v toplem delu leta, ob velikih nihanjih med dnevno in nočno temperaturo ter v zatohem zraku, še posebej v rastlinjaku. Pojavi se tudi ob gosti saditvi in na rastlinah v senci, kjer se listje dolgo suši, ter ob suhi zemlji in hkratni visoki vlagi v zraku.

Možni vzroki

Vzroke navajamo po verjetnosti. Pred ukrepanjem preverite tisto, kar je navedeno pod »kako preveriti«.

• Pepelasta plesen — pogost vzrok.
  Kako preveriti: Na zgornji strani listov je bela do sivkasta mokasta prevleka, ki se širi. List postopoma rumeni in se suši, rastlina pa zaostaja v rasti.
  Več: Pepelasta plesen
• Peronospora — možen vzrok.
  Kako preveriti: Na zgornji strani so rumene, oljnate lise, omejene z žilami, na spodnji strani pa siva do škrlatno rjava prevleka. Bolezen rastlino zruši v dneh.
  Več: Peronospora
• Ostanki trde vode in mineralni madeži — možen vzrok.
  Kako preveriti: Prevleka je suha, praskasta in belkasta, pogosto v obročih ali ob robovih listov, kjer se je voda posušila. Obriše se z vlažno krpo in se ne širi.
• Gosta saditev in zatohel zrak — pogost vzrok.
  Kako preveriti: Rastline so tesno skupaj, notranjost je senčna, listje pa po dežju ali zalivanju dolgo ostane mokro. Med gredicami ni pretoka zraka.
  Več: Zalivanje vrta
• Presuha tla ob visoki vlagi v zraku — možen vzrok.
  Kako preveriti: Zgornja plast tal je suha, zrak pa je vlažen, na primer v rastlinjaku. Listje je zjutraj rosno, čez dan pa se hitro segreje.
  Več: Kapljično namakanje

Kaj storiti

Odstranite in uničite okužene liste in dele rastlin; odstranjenega listja ne dajajte na kompost. Zračite rastlinjak že zjutraj, redčite pretirano gosto listje in med gredicami ohranite prehod za zrak. Zalivajte po tleh in zjutraj, da se listje čez dan posuši, ter gnojite uravnoteženo, brez presežka dušika. Upoštevajte kolobarjenje in ne vračajte občutljivih vrst na isto gredo več let. Če se bolezen kljub temu širi, dovoljena sredstva, odmerke in karence preverite v uradnem registru FITO-info pri UVHVVR.

Zakaj se pojavi prav zdaj

Pepelasta plesen ima rada velika nihanja temperature in zatohel zrak. V rastlinjaku so ti pogoji pogosto izpolnjeni, še posebej, če se zrači šele opoldne. Listje je zjutraj mokro od rose, čez dan pa se hitro segreje, kar glivi ustreza. Enako ji ugaja gosta saditev, kjer je notranjost rastline senčna in se listje med seboj dotika.

Presuha tla stanje poslabšajo. Rastlina s koreninami ne more črpati dovolj vode, hkrati pa je zrak vlažen, zato listje kljub temu ostane mokro in podvrženo okužbi. Prav zato je pri pepelasti plesni pomembno hkrati uravnavati vlago v tleh in zračnost okoli rastlin.

Kako jo ločiti od peronospore

To razlikovanje je ključno, ker sta bolezni pogosto zamenjani, ukrepa pa sta različna. Pepelasta plesen je bela in mokasta ter se pojavi najprej na zgornji strani listov. Rastlino postopoma izčrpava, listje pa se suši počasi, v več tednih.

Peronospora je drugačna: na zgornji strani dela rumene, oljnate lise, ki jih omejujejo listne žile, na spodnji strani pa v vlažnem vremenu sivo do škrlatno rjavkasto prevleko. Ključna razlika je tudi hitrost: peronospora lahko rastlino zruši že v dneh. Če je prevleka suha in praskasta ter se obriše, gre najverjetneje le za ostanke trde vode in ne za bolezen.

Kaj pomaga zdaj in pozneje

Odstranite in uničite okužene liste ter jih odnesite z vrta; na kompost ne sodijo, ker se povzročitelj v kupu ne uniči zanesljivo. Zračite rastlinjak že zgodaj zjutraj in redčite pretirano gosto listje, da se vlaga ne zadržuje. Zalivajte po tleh in zjutraj, nikoli po listju, ter gnojite uravnoteženo, saj presežek dušika daje mehko in bujno rast, ki je bolj dovzetna za okužbo.

Za dolgoročno zaščito sadite na zračno mesto s primernim razmikom in upoštevajte kolobarjenje, da občutljivih vrst ne vračate na isto gredo več let. Ob močnejšem pojavu se posvetujte z lokalnim svetovalcem in preverite aktualna priporočila v sistemu FITO-info pri UVHVVR; konkretnih pripravkov tu ne navajamo.