Opraševanje sadnega drevja

Kako poteka opraševanje

Oprašitev se zgodi, ko cvetni prah z enega cveta preide na brazdo pestiča drugega cveta in tam vzklije. Iz oplojenih cvetnih lističev se razvijejo plodovi. Če se oplodi le del lističev, se razvije le del ploda, zato so plodovi drobni, ukrivljeni ali nesimetrični.

Prah prenašata veter in žuželke. Pri sadnem drevju, ki cveti zgodaj spomladi, je veter nezanesljiv, zato je vloga žuželk odločilna.

Samooprašne in tujeoprašne vrste

Samooprašna vrsta se oplodi z lastnim cvetnim prahom. Tujeoprašna potrebuje prah druge sorte. Nekatere vrste so delno samooprašne, kar pomeni, da nekaj plodov nastane tudi brez sosednje sorte, a je pridelek manjši in slabše kakovosti.

Hruška je med najbolj tujeoprašnimi. Tudi večina jablan in češenj potrebuje opraševalno sorto. Sliva je pogosto bolj samoprašna, a ji druga sorta v bližini vseeno koristi.

Opraševalne sorte

Opraševalna sorta ni le sosednje drevo, temveč sorta, ki cveti v istem času kot glavna vrsta. Če cvetita dve sorti drug za drugim, se cvetni prah ne sreča in oprašitve ni. Zato je pri izbiri pomemben čas cvetenja, ne le velikost drevesa.

V sadovnjaku z več vrstami se opraševalne sorte pogosto že dopolnjujejo. V majhnem vrtu posadimo vsaj dve skladni sorti vsake vrste, ki cvetita sočasno.

Opraševalci

Čebele so glavni opraševalci sadnega drevja. Pomembne so tudi divje čebele in bumbari, ki letijo že pri nižjih temperaturah in v oblačnem vremenu. Divje čebele pogosto opravijo velik del dela, zato je pestra okolica zanje ključna.

Bližnja divja vegetacija, živice, cvetoče trave in grmičevje, sadovnjaku zagotavljajo zatočišče in hrano tudi takrat, ko sadno drevje ne cveti. Čim manj golega, praznega prostora je v okolici, tem bolje.

Vreme med cvetenjem

Hladno, deževno, vetrovno ali megleno vreme med cvetenjem je največji sovražnik oprašitve. Takrat čebele ne letijo, cvetni prah se ne prenaša, cvetovi pa se lahko poškodujejo. Ena sama hladna noč ali močan dež v času polnega cvetenja lahko močno zmanjša pridelek.

Zato pri načrtovanju sadovnjaka upoštevamo tudi mikroklimo. Zavetrne lege, kjer se mraz usede pozneje in kjer je jutranje sonce mehkejše, so za cvetoče drevje ugodnejše.

Primeri po vrstah

Pri jablani in hruški posadimo dve ali več medsebojno skladnih sort. Pri češnji preverimo, ali sta izbrani sorti združljivi in ali cvetita sočasno, saj je združljivost med sortami pogosto omejena. Pri slivi, ki je bolj samoprašna, že druga sorta v bližini opazno izboljša nasaditev plodov.

Kaj lahko naredimo

Poleg sajenja opraševalnih sort poskrbimo za hrano in zatočišča za opraševalce skozi vso sezono. Ne uničujemo divjih gnezd in ne škropimo v času cvetenja. Ob pozebi si lahko pomagamo z ustreznimi, a okolju prijaznimi ukrepi v skladu z navodili iz uradnega registra.