Gnojenje sadnega drevja

Zakaj preveč dušika škoduje

Dušik je potreben, a ga v sadovnjaku zlahka preveč. Prekomerno gnojenje z dušikom privede do bujne rasti: drevo požene dolge, mehke poganjke z veliko listne mase. Ti poganjki so manj odporni na mraz, privlačnejši za bolezni in škodljivce ter pogosto rodijo pozneje in slabše.

Cilj gnojenja sadnega drevja ni čim večja rast, temveč uravnoteženo razmerje med rastjo in plodom. Obilna rast na račun kakovosti plodov je pogosta napaka, posebno pri jablanah in hruškah, ki radi bujno rastejo.

Krožna cona korenin

Korenine sadnega drevesa se ne širijo le pod deblom. Segajo daleč preko obrisa krošnje, hkrati pa jih je največ v krožni coni tik pod njenim zunanjim robom. Zato gnojilo vnesemo v pas, ki sega od roba krošnje navzven.

Ob deblu ne kopičimo ničesar. Zastirka, debela plast komposta ali gnojila ob lubju zadržuje vlago in povzroči gnitje ter poškodbe, ki jih drevo popravlja dlje, kot si mislimo.

Zrel kompost jeseni

Najbolj zanesljivo hranilo je zrel kompost. Vnesemo ga jeseni, ko drevo miruje in korenine še delujejo. Kompost raztrosimo po krožni coni in ga rahlo vdelamo v površinski sloj, ne da bi poškodovali plitve korenine.

Jesenski vnos je dober tudi zato, ker dež in mraz postopoma sproščata hranila, tako da so spomladi na voljo ravno, ko drevo začne rasti. Svežega, nezrelega komposta za sadno drevje ne uporabljamo.

Gnojenje glede na starost in pridelek

Mlado drevo potrebuje več hranil za rast ogrodja, vendar še ne sme biti gnano tako, da bi izgnalo samo dolge poganjke. Razvito drevo hranimo glede na pridelek: v letih obilnega rodu potrebuje več, v letih počitka manj. Pomaga tudi opazovanje dolžine letnega prirastka; pretiran prirastek je znak preveč dušika.

Kisla tla in borovnica

Borovnica je poseben primer. Potrebuje kisla tla, zato je ne gnojimo kot jablano ali hruško. Primerna so kisla tla s pH približno 4,5 do 5,5 in gnojila, namenjena kislim vrstam. Pri gnojenju z običajnim kompostom ali apnom tla postanejo preveč bazična in borovnica slabo uspeva.

Tudi voda je pomembna: trda, apnena voda sčasoma dvigne pH tal. Zato borovnico zalivamo mehkeje in jo redno zastiramo.

Zastirka

Zastirka iz dozorelega komposta, listja ali lesnih sekancih zmanjša izhlapevanje, zavira plevel in postopoma hrani tla. Pri sadnem drevju jo nanašamo v krožno cono, vendar vedno z odmikom od debla.

Zastirka ni nadomestilo za gnojenje, je pa njegova najbolj naravna dopolnitev. Skupaj z rahljanjem tal in vnosom organske snovi ohranja rodovitnost brez pretiranih vhodov.

Kdaj ne gnojimo

V času cvetenja ne gnojimo, ker drevo takrat potrebuje vso moč za cvetenje in ne za rast poganjkov. Proti zimi prav tako ne gnojimo: poganjki, ki jih spodbudi pozno gnojenje, ne dozorijo in jih prvi mraz poškoduje.

Gnojimo torej v rastni dobi in jeseni, v skladu s stanjem drevesa in tal. Pri znakih pomanjkanja, kot so bledi listi ali slab prirastek, si pomagamo z analizo tal in strokovnim nasvetom, ne pa s poskusom ugibanja.