Rez sadnega drevja

Zakaj je rez potrebna

Rez sadnega drevja ni le obrezovanje odvečnih vej. Z njo usmerjamo rast in rodnost, obenem pa ohranjamo krošnjo zračno in zdravo. Preveč gosta krošnja zadržuje vlago, sence ovirajo zorenje plodov, bolezni pa se v njej hitreje širijo.

Rez vedno prilagodimo vrsti, starosti in bujnosti drevesa. Kar velja za jablano, ni nujno prav za breskev, ki rodi na enoletnih poganjkih in zato potrebuje redno, vsakoletno rez.

Zimska rez

Zimski rez izvajamo, ko drevo miruje, torej od pozne jeseni do zgodnje pomladi, vendar ne ob močni zmrzali. Takrat je drevo pregledno, rane pa se pozdravijo, preden se prebudi rast.

Zimski rez je odločnejši: z njim oblikujemo ogrodje, odstranjujemo poškodovane, križajoče in navznoter rastoče veje ter skrajšujemo prevladujoče poganjke. Pazimo, da ne odstranimo preveč naenkrat. Močan rez spodbudi bujno rast, ki namesto plodov poganja les.

Poletna rez

Poletni rez je milejši in usmerjen v rodnost. Izvajamo ga v rastni dobi, običajno od junija do avgusta. Z njim redčimo poganjke, skrajšujemo prebujne voditelje in odstranjujemo iz notranjosti krošnje tisto, kar jemlje svetlobo plodovom.

Prednost poletnega reza je, da se drevo nanj odzove z manj bujno rastjo kot pozimi. Zato je priporočljiv pri močneje rastočih drevesih in pri tistih, ki jih želimo umiriti.

Oblikovanje mladega drevesa in rodno ogrodje

Prva leta po sajenju gradimo ogrodje. Izberemo tri do štiri dobro razporejene, pod kotom rastoče veje, ki bodo nosile prihodnji rod. Preostale odstranimo ali skrajšamo. Cilj je odprta krošnja brez zagušene sredine.

Rodno ogrodje gradimo postopno. Namesto da vsaki veji pustimo prosto rast, spodbujamo kratke poganjke, ki nosijo plodove. Vsako leto odstranimo del starega lesa in sprostimo prostor za novega. Pri tem pomaga tudi redčenje, s katerim preprečimo, da bi drevo rodilo preveč drobnih plodov.

Pri češnji in slivi pazimo

Češnja in sliva slabo prenašata velike rane, zato pri njima režemo previdno in v manjših korakih. Večje veje odstranimo čim manj, raje jih skrajšamo postopoma skozi več let. Rane po možnosti pustimo, da se zacelijo same, brez nepotrebnega mazanja.

Orodje in higiena

Ostri in čisti nož, škarje ali žaga režejo gladko, razcefrani robovi pa so vstop za bolezni. Med drevesi orodje razkužimo, da preprečimo prenos bolezni z enega drevesa na drugo. To je posebej pomembno v sadovnjaku z več vrstami, kjer se bolezni, kot je listna pegavost, rade ponovijo.

Pogoste napake

Najpogostejša napaka je premočan rez, ki drevo zažene v bujno rast brez plodov. Druga je neenakomeren rez, ki pusti krošnjo gosto na eni strani in prazno na drugi. Tretja je rezanje ob napačnem času. Pri boleznih in škodljivcih se ne opiramo na posamezna sredstva, temveč na navodila iz uradnega registra.