Popoln vodič za gojenje graha

Ključne informacije

Grah je med prvimi vrtninami sezone in ena redkih, ki dobro uspeva v hladnejšem delu leta. Ker presajanja ne prenaša, ga sejemo neposredno na gredo; uspeh je odvisen od dovolj globoke setve in vlage v času cvetenja. Podatke o rastlini najdete na strani Grah, spodaj so koraki po zaporedju na vrtu.

Zakaj je grah dobra predkultura

Grah sodi med stročnice in živi v sožitju z bakterijami v gomoljčkih na koreninah. Te vežejo dušik iz zraka in ga prepuščajo rastlini, zato graha ni treba gnojiti z dušikom; presežek mu celo škoduje, saj spodbudi bujno listje na račun strokov. Dovolj je kompost iz prejšnje sezone, ki ga vgradimo pred setvijo; postopek opisuje vodič o kompostu.

Del vezanega dušika ostane v tleh tudi po spravilu, zato je grah odlična predkultura za listnate rastline. Ker se v tleh kopičijo povzročitelji bolezni, ga ne sejemo na isto gred več let zapored; pravilo kroženja rastlinskih družin opisuje vodič o kolobarjenju, širše načrtovanje pa vodič o načrtovanju vrta.

V gredici se grah dobro ujema s korenjem in solato; ker imajo različen koreninski sistem in ritem rasti, se ne izključujejo. Čebulo ljudsko odsvetujejo kot slabega soseda, a trdnih dokazov ni — gre prej za razporeditev gredice kot za pravilo.

Setev: zgodaj spomladi ali jeseni

Grah sejemo neposredno, saj presajanja ne prenaša dobro. Okno za setev se odpre, ko se tla toliko ogrejejo, da jih lahko obdelamo, običajno marca in aprila. Kalitev se začne pri približno 15 °C in traja od sedem do štirinajst dni; rastlina prenese rahel mraz, zato je zgodnja setev načeloma varna. V alpskih dolinah se setev zamakne za dva do tri tedne, ker je nevarnost pozne slane tam večja, na Primorskem in v osrednji Sloveniji pa se lahko začne prej.

Semena položimo štiri centimetre globoko; plitvo posejan grah radi pojedo ptiči in miši, zato po setvi gredo rahlo povaljamo. V vrsti jih razporedimo na osem centimetrov, vrste pa naj bodo štirideset centimetrov narazen; količino semena ocenimo s kalkulatorjem količine semena.

V toplejših krajih je mogoča jesenska setev: rastlina prezimi in naslednje leto rodi zgodaj, v hladnejših legah pa ni zanesljiva. Grah je vrtnina hladnejšega dela leta in najbolje raste med 13 in 20 °C; ob poletni vročini rast zastane, zato ga ne sejemo sredi poletja. Visoke sorte zrastejo od 40 do 150 centimetrov in se rade uležejo; oporo v obliki mreže ali napetih vrvic postavimo že ob setvi, ne šele, ko je rastlina polegla.

Nega skozi sezono

Voda je najpomembnejša med cvetenjem in polnjenjem strokov; pomanjkanje takrat pomeni drobne in trde stroke. Gredo zato redno zalivamo, najbolje kapljično, da voda ne pride na listje in ne spodbuja bolezni; primerjavo načinov opisujeta vodiča o zalivanju in kapljičnem namakanju. Grah slabo prenaša plevel, zato pomaga zastirka, ki ohrani vlago, kot opisuje vodič o zastiranju.

Nekaj tednov po vzniku lahko nizke rastline zaščitimo z mrežo pred ptiči. Gnojimo skopo: razen komposta iz prejšnje sezone hranila niso potrebna, dušična gnojila pa izpustimo.

Bolezni in škodljivci

Najpogostejši težavi sta pepelasta plesen z belo mokasto prevleko na listih in listna pegavost z drobnimi pegami. Širita se v vlažnem in zatohem vremenu, zato pomagajo zračna setev, zalivanje po tleh in odstranjevanje okuženih listov. Ob premočenih tleh se lahko pojavi bela gniloba; obolele rastline odstranimo.

Listne uši se zgrinjajo na mlade vršičke in ob ugodnih razmerah prenašajo virusne bolezni, polži pa so najnevarnejši takoj po vzniku. V shrambi se v zrelem semenu lahko pojavi fižolov žižek, zato seme dobro posušimo in pregledamo.

Ukrepamo po vrstnem redu: najprej preprečevanje in ročno odstranjevanje, nato spodbujanje naravnih sovražnikov. Za dovoljena sredstva in karence vedno preverite uradni register FITO-info in seznam, ki ga vodi UVHVVR; konkretnih pripravkov ne navajamo.

Obiranje, pridelek in shranjevanje

Stroke pobiramo junija in julija, ko so polni, a še mladi, svetlo zeleni in sladki. Če jih pustimo predolgo, postanejo žilavi, zato obiramo sproti — vsak obran strok spodbudi novega in podaljša sezono. Pričakujemo 0,7 do 1,5 kilograma na kvadratni meter; za oceno potrebnih rastlin je na voljo kalkulator pričakovanega pridelka.

Grah porabimo hitro, saj se sladkor po obiranju spreminja. Za shranjevanje stroke blanširamo in zamrznemo, zrelo seme pa posušimo; načela so opisana v vodiču o shranjevanju pridelka, postopek obiranja pa v vodiču o pobiranju in pridelku. Presežek najpreprosteje porabimo za grahovo juho.

Povezane vsebine

Osnovni pregled rastline, razmer in bolezni je na strani Grah. Za širši pogled na sezono si oglejte vrtni koledar, za zasnovo gred in vrtnih con pa vrt. Če želite poglobiti posamezni korak, nadaljujte z vodiči o kompostu, kolobarjenju in zalivanju.