Popoln vodič za gojenje krompirja

Ključne informacije

Krompir (Solanum tuberosum) je razhudnikovka, ki jo gojimo zaradi gomoljev. Je ena redkih vrtnin, ki dobro uspeva v kislih tleh, zato ni primeren za apnene in zbite grede, kjer voda zastaja. V Sloveniji gomolje sadimo od marca do aprila, obiramo pa od julija do septembra. Čeprav krompir sam po sebi ni občutljiv na mraz, mladi poganjki so, zato pozna slana lahko naredi veliko škodo.

Vodič vas popelje skozi celo sezono: od načrta kolobarja in priprave tal prek predkaljenja gomoljev in sajenja do osipavanja, obiranja in shranjevanja.

Osnovne podatke o rastlini najdete na strani krompir.

Načrtovanje in priprava

Načrtovanje se začne leto prej. Krompir spada med razhudnikovke in ga napada isti povzročitelj krompirjeve plesni kot paradižnik. Zato velja trdo pravilo: na isto gredo se krompir ne vrne vsaj tri leta, po možnosti štiri. Nikoli ga ne sadimo za paradižnikom, papriko, jajčevcem ali za drugim krompirjem. Kako si razdeliti grede, je opisano v vodiču o kolobarjenju.

Za krompirjem dobro uspevajo stročnice, listnata zelenjava in korenovke. Krompir sam je za naslednje rastline ugodna predkultura, ker tla med rastjo dobro pokrije in jih ob pravilnem obdelovanju pusti rahla. Pred njim na gredo sejemo zelena gnojila, ki tla obogatijo z organsko snovjo.

Gredico pripravimo že jeseni. Krompir ima rad rahla tla, zato jih prekopljemo ali preorjemo globoko, približno 25 do 30 cm, in odstranimo kamenje. Svežega gnoja ne dodajamo, ker spodbuja gnitje gomoljev in rast bolezni. Primeren je zrel kompost, ki ga vgradimo jeseni, da se do spomladi umiri. Več o tem preberite v vodiču o kompostu.

Krompir je ena redkih zelenjadnic, ki ji kisla tla ustrezajo; idealen pH je med 5,0 in 6,5. Apnenju se izognemo, saj lahko spodbudi krastavost gomoljev in poslabša dostopnost nekaterih hranil. Kako izmeriti in popraviti pH, opisuje vodič o tleh in pH.

Za gredo izberemo sončno, zračno mesto. Zastajanje hladnega zraka povečuje tveganje za plesen, zato se izognemo kotlinam in gostemu rastju v neposredni bližini.

Predkaljenje in priprava gomoljev

Krompir sadimo iz gomoljev, ne iz semena. Za sajenje izberemo zdrave, čvrste gomolje, najbolje certificirane iz semenarske trgovine. Gomolji iz kuhinjske shrambe so pogosto tretirani s sredstvi proti kalitvi in so pogosteje okuženi z virusi, zato pridelka ne dajo tako dobro.

Predkaljenje je eden najbolj donosnih ukrepov na vrtu. Gomolje približno štiri do šest tednov pred sajenjem položimo v en sloj v plitve gajbice ali zaboje in jih postavimo na svetlo, hladno mesto s temperaturo okoli 10 do 12 °C. V takih razmerah poženejo kratke, močne, temno zelene izrastke. Če kalimo v temi in toploti, zrastejo dolgi, bledi poganjki, ki se ob sajenju zlomijo in nimajo pravega učinka. Predkaljeni gomolji poženejo hitreje, rastejo enakomerneje in običajno dajo zgodnejši ter večji pridelek. Načela kaljenja so podobna kot pri semenu, a krompir kalimo brez substrata; osnove najdete v vodiču o kalitvi in setvi.

Pred sajenjem gomolje pregledamo. Mehke, plesnive in hudo poškodovane izločimo, prav tako zelo majhne. Gomolje s kratkimi kalčki sadimo tako, da so izrastki obrnjeni navzgor, a jih ne odtrgamo.

Čas predkaljenja prilagodimo regiji. Na Primorskem, kjer so tla prej topla, kalimo že januarja ali februarja, v alpskih dolinah pa mesec pozneje. V osrednji Sloveniji se to običajno izide tako, da so gomolji pripravljeni do konca marca.

Sajenje na prosto

Krompir sadimo od marca do aprila, ko se tla ogrejejo. Gomolji kalijo najbolje pri približno 12 °C, rastlina pa najbolje raste pri 15 do 20 °C. Prezgodaj posajeni gomolji v mrzlih in mokrih tleh pogosto ne poženejo, ampak zgnijejo. Za sajenje izberemo suh dan in tla, ki niso prepojena z vodo.

V gredico izkopljemo jarke globoke okoli 10 cm, v njih pa položimo gomolje s kalčki navzgor. Razmik je 30 cm v vrsti in 60 cm med vrstami. Zgodnje sorte sadimo plitveje, pozne globlje. Jarke nato zasujemo in površino rahlo poravnamo.

Mladi poganjki so občutljivi na pozno slano, čeprav gomolji v tleh niso. Če po sajenju napovedujejo mraz, grede prekrijemo z agrotekstilom ali tunelom. Pomaga tudi zastirka, ki zmanjša nihanje temperature in vlage v tleh; več o tem je v vodiču o zastiranju.

Nega skozi sezono

Ko poganjki zrastejo 15 do 20 cm, jih prvič osipamo: z motiko ali rovnico dvignemo zemljo ob steblih in oblikujemo greben. Ukrep ponovimo, ko so rastline visoke 30 do 40 cm. Osipavanje ni kozmetično opravilo. Gomolji se razvijajo plitvo in če pridejo na svetlobo, ozelenijo. Zeleni deli vsebujejo solanin, grenko in zdravju škodljivo snov, zato takih gomoljev ne uživamo. Osipavanje hkrati poveča prostor, v katerem se gomolji debelijo, in zatira plevel.

Voda je pomembna predvsem v času cvetenja in debeljenja gomoljev. Krompir potrebuje zmerno, a enakomerno zalivanje. Izmenjavanje suše in obilne vode povzroča razpoke in nepravilno oblikovane gomolje. Zalivamo po tleh, ne po listju, in raje zjutraj, ker mokro listje zvečer pospešuje glivične bolezni. Uporabno je kapljično namakanje, splošna pravila pa so v vodiču o zalivanju.

Krompir potrebuje veliko kalija in fosforja, manj dušika. Preveč dušika pomeni bujno listje in malo gomoljev ter večjo občutljivost za bolezni. Zrel kompost pred sajenjem običajno zadostuje; poznejše dognojevanje z dušikom ni potrebno. Če se odločite za mineralno gnojilo, izberite takega, ki je namenjeno krompirju, in upoštevajte navodila proizvajalca.

Zastirka iz slame ali pokošene trave ohranja vlago in zavira plevel, a na težkih, vlažnih tleh lahko privabi polže in poveča gnitje. Zračna lega je pomembna tudi zato, ker se listje hitreje posuši in je manj časa izpostavljeno okužbam; o tem piše vodič o prezračevanju in senčenju.

Reševanje težav

Najpomembnejše je preprečevanje. Krompirjeva plesen je glivična bolezen, ki v vlažnem in hladnem vremenu uniči listje v nekaj dneh, okuženi gomolji pa zgnijejo v skladišču. Ker gre za isti povzročitelj kot pri paradižniku, sledite opozorilom kmetijske službe in vremenskim napovedim. Poskrbite za zračno lego, zalivajte po tleh in odstranite okužene liste, preden se bolezen razširi. Podrobnosti najdete pri bolezni paradižnikova plesen.

Koloradski hrošč in njegove ličinke se hranijo z listjem in lahko rastline popolnoma olistijo. Na domačem vrtu je najučinkovitejše ročno pobiranje hroščev, ličink in rumenih jajčnih kopic, ki jih uničimo. Kolobarjenje zmanjša možnost, da bi se hrošč v tleh ohranil. Več v prispevku o koloradskem hrošču.

Strune so ličinke hroščev, ki vrtajo luknje v gomolje. Pogostejše so na novih gredah, ki so bile prej ledina ali travnik. Redno prekopavanje in kolobarjenje zmanjšata njihovo število; opis najdete pri strunah.

Voluharji in druge vrste glodavcev grizejo gomolje v tleh. Pomaga globlje sajenje in ureditev gredic stran od visoke trave, kjer se zadržujejo; ukrepe opisuje stran o voluharju. Na vlažnih tleh in pod zastirko se pojavijo tudi polži, ki objedajo mlade poganjke.

Če listje porumeni, to še ne pomeni nujno bolezni. Lahko gre za pomanjkanje dušika, zbitost tal ali premočenje, pogosto pa je prvi znak plesni. Preverite spodnje liste in spodnjo stran listov, kjer so značilne pege. Simptome razčlenjuje stran o rumenenju listov. Če se rastline polega ali prehitro rastejo v višino, je vzrok največkrat preveč dušika ali premočno gnojenje; pomaga stran o poleganju sadik.

Za zatiranje bolezni in škodljivcev z dovoljenimi pripravki se vedno ravnajte po uradnem registru FITO-info in po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Pri vsakem pripravku upoštevajte etiketo, dovoljeno uporabo, karenco in zaščito čebel.

Pridelek in shranjevanje

Zgodnje sorte pobiramo že poleti, ko so gomolji dovolj debeli in jih porabimo sproti. Za shranjevanje počakamo, da listje porumeni, poleže in propade, saj se takrat koža gomoljev utrdi. Pobiranje opravimo v suhem vremenu, gomolje pa pustimo nekaj ur na zraku, da se posušijo. Nikoli jih ne puščamo na soncu, ker ozelenijo.

Poškodovane gomolje, zelene in tiste s kalčki izločimo, ker v skladišču okužijo ali spodbujajo druge. Shranjujemo jih v temnem, hladnem in zračnem prostoru. Pomembno je, da v skladišču ni svetlobe, saj gomolji tudi pozimi ozelenijo in tvorijo solanin. Ne hranimo jih v hladilniku, ker se škrob spremeni v sladkor. Krompirja ne shranjujemo ob sadju, zlasti ne ob jabolkih, ker sproščeni etilen pospešuje kaljenje. Več napotkov je v vodiču o shranjevanju pridelka.

Pri običajni negi lahko pričakujete 2 do 4 kg gomoljev na kvadratni meter, odvisno od sorte, vlage in bolezni. V vlažnih letih so izgube zaradi plesni lahko velike. Svoj pridelek lahko grobo ocenite s kalkulatorjem pričakovanega pridelka, več o obiranju pa je na strani pridelek. Odvečne gomolje lahko uporabite v kuhinji, na primer v bučni juhi, ali jih predelate; splošna pravila za varno vlaganje in varnost veljajo tudi pri krompirjevih jedeh.

Povezane vsebine

• Krompir — osnovni podatki o rastlini
• Kolobarjenje — zakaj in kako menjamo grede
• Kompost — zrel kompost kot glavno gnojilo
• Tla in pH — kako doseči kisla tla
• Shranjevanje pridelka — temno, hladno in zračno
• Zastiranje — vlaga in plevel
• Zalivanje — enakomerna oskrba z vodo
• Koledar — mesečna opravila na vrtu